.:: KAČE ::.

STRUPENE KAČE

Naslovna stran

Strupene kače

  Notranji organi

  Razvojni krog

  Kako nevarne so kače?

  Vsako uro kače zastrupijo

  štiri ljudi

  V Sloveniji je dobra kača –

  žal – mrtva kača

  Nekaj strupenih kač

Nestrupene kače

Morske kače

Zanimivosti kač

  E-pošta

NOTRANJI ORGANI:

Zaradi načina premikanja ni v dolžino iztegnjeno le telo, ampak tudi notranji organi. Pokrnelo je tudi eno pljučno krilo. Požiralnik pri kačah meri do tretjine celotne dolžine. Konča se v dolgem želodcu, ki se lahko raztegne podobno kot požiralnik, če žival pogoltne večje zalogaje. Tudi drugi notranji organi so dolgi in ležijo drug za drugim. Debelo črevo se izliva v stok. Dvokrpa jetra ležijo pred želodcem, trebušna slinovka pa v pentlji tankega črevesa. Ob hrbtenici ležita ploščati in krpasti ledvici. Sečevoda se ločeno izlivata v stok. Srce je ločenih preddvorov in delno tudi prekatov. Arterialna in venozna kri še nista popolnoma ločeni.

Slika 2-Notranji organi kače

Na vrh strani

RAZVOJNI KROG:

Samec ima kopulacijski organ, s katerim samico osemeni neposredno. Za plazilce je, kot za ptiče in sesalce, značilno amniotsko jajce. Iz zarodka izraščajo membrane, ki ščitijo zarodek in obdajajo rumenjak, ki predstavlja poleg rumenjaka zarodkovo zalogo hrane. Beljak vsebuje tudi velike količine vode. Plazilsko jajce ima lupino, ki zarodek varuje in je hkrati prepustna za zrak. Plodnikova membrana (amnion), obdaja jajčni mehur ali plodovnik (amnionska votlina). V njem je plodovnica (amnionska tekočina), v kateri se razvija zarodek (embrio). Zarodek je podoben staršem, le da je manjši.

Slika 3-Zarodek kače

Na vrh strani

KAKO NEVARNE SO KAČE V RESNICI?

Nekateri se jih bojijo. Drugi jih sovražijo. So tudi taki,ki jih obožujejo. In taki, ki sanjajo o njih.
Kače so zanimive, ker delujejo skrivnostno. Že stoletja so tudi simbol modrosti in zdravilstva. Čeprav je mnoge strah njihovega ugriza, je dejstvo, da jih je le malo smrtno nevarnih. Kačja logika je zelo preprosta: tistemu, ki jih pusti pri miru, tudi one ne bodo storile nič žalega.

Bojazen je torej odveč; kajti tudi če bi nas ugriznila katera od naših strupenjač, ne bi kar umrli. V primerjavi z ubijalskimi kobrami in smrtonosnimi tropskimi gadi so namreč naši gadi in modrasi precej nedolžni. Res pa so nevarne kače, ki živijo v neobljudenih predelih Azije, Afrike ali Južne Amerike – zato tam previdnost velja.

Na vrh strani

VSAKO URO KAČE ZASTRUPIJO ŠTIRI LJUDI

V svetu zaradi strupenega kačjega ugriza vsak dan umre okoli 96 ljudi: v 365 dneh to pomeni več kot 33 tisoč človeških žrtev. Še neprimerno več pa je ljudi, ki jih ugriznejo kače, a ugriz preživijo: po nekaterih ocenah približno milijon. Večina strupenih kač namreč nima smrtonosnega ugriza ali pa (v kar polovici primerov) ob ugrizu ne izbrizgajo strupa. Njihov ugriz je namreč predvsem zelo resno opozorilo vsiljivcem, ki so si drznili preblizu.

Največ smrtnih primerov zaradi kačjega ugriza je v Indiji (blizu 10 tisoč na leto). Zelo nevarno pa je v podrasti na Šrilanki. Največ žrtev imajo na vesti kobre, takoj za njimi pa miroljubni, a izjemno strupeni rumeno-črni krajti iz družine strupenih gožev in nekaj vrst tropskih gadov.

Nekatere strupenjače imajo že dan po odvzemu dovolj strupa, da ubijejo nekaj odraslih ljudi. Dve tretjini grama kobrinega strupa sta dovolj za usmrtitev 50 tisoč miši ali tisoč zajcev.

V Evropi kače ubijejo od 10 do 15 ljudi na leto, večinoma zato, ker lastniki tropskih strupenjač nepravilno ravnajo s svojimi ljubljenčki.

Slika 4 – Belica
(je v Sloveniji zelo redka)

Na vrh strani

V SLOVENIJI JE DOBRA KAČA – ŽAL – MRTVA KAČA  

V Sloveniji že 50 let ni bilo smrtnega primera zaradi kačjega ugriza. Zato je strah pred kačami pri nas pretiran. Posledice gadjega ali modrasovega ugriza so večinoma neprijetna oteklina, bolečina na mestu ugriza in slabo počutje. Takrat je treba čim prej obiskati zdravnika, saj v rano lahko zaidejo strupene bakterije, ki lahko povzročijo tetanus – ta je precej bolj nevaren od kačjega strupa. Ni pa potreben protistrup.

Slika 5 – Kobranka
(živi ob rekah, potokih in ribnikih po vsej Sloveniji)

Na vrh strani

NEKAJ STRUPENIH KAČ:

KRAJT: živi le v Aziji. Je črno-rumene barve. Všeč so mu polja, bližina naselij ali manjša naselja, pa tudi gosta džungla. Človeku je zelo nevaren, saj je njegov strup kar petnajstkrat močnejši od strupa navadne kobre. Krajt je aktiven predvsem ponoči. Usodni ugriz je najpogosteje posledica tega, da kdo stopi nanj, saj se podnevi ne umika ljudem. Nevaren pa je tudi popotnikom, rad se skrije v spalne vreče, pohodniške čevlje ali šotore. Na svobodi jedo žive kače, v ujetništvu pa hrano zavračajo. Zato jih hranijo prisilno.

KRALJEVA KOBRA: je najdaljša strupena kača na svetu. Zraste lahko tudi do pet metrov in pol, kar pomeni, da je daljša od večine krokodilov. Lahko se vzpne 180 centimetrov visoko. V ujetništvu zna ločiti svojega skrbnika od neznancev. Živi do 20 let.

PLUVAJOČA KOBRA: je najbolj znana po strupnikih, skozi katere lahko zelo natančno brizgne strup v obraz ali oči sovražnika. Nevarna je celo z razdalje treh metrov. Strokovnjaki domnevajo, da se je pri kobri razvila možnost pljuvanja strupa, ker si kobra deli življenjski prostor z antilopami, ki jo lahko poteptajo, če jih ne ustrahuje s strupom.

Na vrh strani

Ana Kovačič, 8.b, 2006

Vse pravice pridržane!